20-Years-of-Passion+AmCham_RGB.jpg

     AmCham Slovenija
     Dunajska cesta 156
     1000 Ljubljana


     +386 8 205 13 50

     info@prvimentor.si

© 2019 AmCham Slovenija. Vse pravice pridržane.

 All rights reserved.

USMERITVE ZA MENTORJE

Kot mentor deluješ kot vzor, se vedeš primerno in se zavedaš svoje odgovorne vloge, da mentorirancu nudiš vse znanje, izkušnje in informacije, ki so mu lahko  v pomoč pri njegovih vprašanjih. Ustvari ozračje zaupanja in varnega okolja. Bodi potrpežljiv in razumevajoč. Prilagajaj tehnike, orodja in cilje glede na potrebe mentoriranca. Aktivno poslušaj in bodi osredotočen na mentoriranca ter njegove potrebe. Postavljaj vprašanja in dajaj nasvete, ki spodbujajo raziskovanje, razmišljanje izven okvirov (»out of the box«) in aktivacijo (akcijo) mentoriranca. Mentoriranca spremljaj preko jasno postavljenih ciljev in akcijskega načrta za dosego le-teh. 

  1. Splošne usmeritve

    • Mentor in mentoriranec sta v enakovrednem odnosu in se obojestransko učita. Vzdušje je prijateljsko in neformalno. Mentoriranje je prostovoljno.

    • Bodi prilagodljiv in odprt za nove vidike, pristope k reševanju, načine komunikacije (različne generacije tudi komunicirajo različno) in sprejemaj različnost (ne obsojaj).

    • Iskreno deli vse, kar veš o svoji motivaciji, vrednotah in vsemu ostalemu, kar je pomembno zate in menite, da bi lahko bilo pomembno za mentoriranca.

    • Na srečanja pridi pravočasno in vnaprej upoštevajte potreben čas za pot, iskanje parkirnega mesta ter morebitne zastoje na poti.

    • Čeprav lahko kot mentor z usmerjanjem in spremljanjem pomagaš mentorirancu za dosego njegovih ciljev, je pomembno, da mu daš vedeti, da je za dosego svojih ciljev odgovoren sam. 
       

  2. Organizacija srečanja

    • Prvi stik vzpostaviš ti, kot mentor, nato se na prvem srečanju dogovorita za naslednji termin. Če se na srečanju ni možno dogovoriti za naslednji termin, se uskladita glede načina organizacije prihodnjih srečanj (spodbudi mentoriranca, da samostojno in proaktivno sam skrbi za organizacijo srečanj, če je to glede na okoliščine smiselno).

    • Srečujeta se vsaj 1x mesečno (lahko tudi pogosteje), če je le možno osebno (bolje je sicer imeti srečanje »na daljavo«, kot ga sploh ne imeti), priporočeno med 1h in 2h (toliko, da je dovolj časa za sproščen in fokusiran pogovor, brez hitenja, hkrati pa udeležencema ne vzame preveč časa in sta osredotočenost ter energija še vedno na visokem nivoju). Koristno je, da se v naprej dogovorita za maksimalno trajanje srečanja (tako je večja verjetnost, da bosta ohranila osredotočenost).

    • Dodatno se lahko po potrebi dogovoriš tudi za krajše (video) pogovore preko telefona ali drugih sodobnih orodij za komunikacijo (Skype, Viber ipd.).

    • Srečanja v pilotnem projektu bodo trajala od 1.3.19 do 31.5.19 (3 mesece, minimalno 3 srečanja). Srečanja 1. generacije bodo trajala od 1.11.19 do 30.4.20 (pol leta, minimalno 6 srečanj). Po obojestranski želji (mentorja in mentoriranca), se lahko srečanja tudi nadaljujejo. Po zaključku srečanj lahko kot mentor predlagaš tudi naslednjega mentorja za svojega mentoriranca in s tem nadgradiš njegovo mentorsko izkušnjo ter jo prilagodiš njegovim trenutnim potrebam.

    • Priporočljivo je, da srečanja potekajo v mirnih prostorih, kjer so dobri pogoji za kakovosten in sproščen pogovor (npr. hrupni gostilniški prostori niso dobra ideja). V splošnem je dobrodošlo, če se lahko kot mentor glede lokacije prilagodiš potrebam mentoriranca (tvoja dolžnost je, da preveriš, če je lokacija primerna za srečanje).

    • Termin in lokacijo za srečanje je dobro zaradi zasedenosti uskladiti vsaj 2 tedna prej, če je to možno, oz. odvisno od predhodnega dogovora med posameznim mentorskim parom. Ko je termin usklajen je koristno (ne pa nujno) dan pred srečanjem še preveriti, če termin in lokacija še vedno držita. V primeru, če ti ne bi uspelo priti pravočasno na srečanje, je korektno, da to čim prej sporočiš mentorirancu (na mobilni telefon). 
       

  3. Priprava na srečanje

    • Priprava na srečanje je koristna, saj omogoča, da je srečanje bolj osredotočeno in na splošno kakovostnejše, dragocen čas za mentoriranje pa dobro uporabljen. Od tebe pa je odvisno, koliko časa in zavzetosti boš namenil mentorirancu.

    • Za pomoč pri pripravi na srečanje in sami izvedbi, si lahko pomagaš z osnovno strukturo mentorskih srečanj in osnovnimi vprašanji (»one pager«), ki so v prilogi (ali na XX linku). To ti lahko služi zgolj kot usmeritev – pomembno je, da znaš strukturo srečanj, vprašanja, nasvete ipd. prilagajati potrebam mentoriranca.

    • Za tebe kot mentorja je ključno, da znš tudi ti predlagati teme, ki se tebi zdijo pomembne za mentoriranca. Namreč kot mentor si precej bolj izkušen in si že prehodil pot, ki jo ima mentoriranec še pred sabo. Na podlagi tega lahko pomagaš pri oblikovanju ciljev mentorirancev – jim jih pomagaš razumeti ter po potrebi prilagoditi (bolj ambiciozno, manj ambiciozno, drugače ipd.).

    • Na srečanje vzemi s seboj beležko in pisalo, da si boš lahko ključne informacije in dogovore zapisoval. Tako boš lahko kvalitetno spremljal mentoriranca, mentoriranec pa bo lahko organizirano pristopil k dogovorjenim ciljem. 
       

  4. Potek srečanja

    • Dobro je, da kot mentor na prvem srečanju izpostaviš, da ti lahko mentoriranec zaupa in obratno, vprašaš mentoriranca, če lahko ti, kot mentor, zaupaš njemu. To pomeni, če bosta vsebino srečanj, način komunikacije in vse ostale zadeve povezane z mentorskimi srečanji delila z drugimi, jih bosta delila na korekten način, dobronamerno in spoštljivo drug do drugega ter zaupne informacije ohranila zase (npr. identiteta mentoriranca ipd.). Če se bosta pogovarjala o zadevah, ki so za enega ali drugega zelo zaupne, to pred pogovorom še dodatno izpostavita in se tega strogo držita. Zdravorazumske izjeme so možne v primerih, ko se gre za delovanje v skladu z univerzalnimi moralnimi načeli (npr. poštenost, integriteta, iskrenost, človeško dostojanstvo, delovanje v objektivno korist sogovornika ipd.) in veljavno zakonodajo.  

    • Če zaslutiš, da obstajajo morebitne ovire zaradi tvojega statusa ali formalne pozicije, se o tem z mentorirancem pogovorite in ovire nevtralizirajte.

    • Spodbujajte mentoriranca z vprašanji, navdihujočimi zgodbami, primeri dobre prakse, nasveti, aktivacijo (akcijo), medsebojno dogovorjenimi roki in spremljanjem le-teh.

    • Sooblikuj strukturo srečanj, da bodo le-ta optimalna za mentoriranca in predlagaj spremembe, če trenutna strategija ni več ustrezna. 
       

  5. Zaključek srečanja

    • Mentor in mentoriranec sta dolžna po vsakem mentorskem srečanju, v roku treh dni, izpolniti kratek spletni vprašalnik (dostopen tudi preko mobilnega telefona) z namenom pridobitve osnovnih povratnih informacij, ki bodo služile za izboljšanje mentorskega procesa ter osnovno evidenco izvedenih srečanj. 

6. FAQ

  • Kaj naj naredim, če mentoriranec pogosto zamuja na mentorska srečanja?

    • Najprej je pomembno, da si mu dober zgled in vedno prihajaš na srečanja pravočasno. Če mentoriranec zamudi, ga vsakokrat opozori, da je pomembno, da na srečanje pride pravočasno. Skupaj se dogovorita za ukrepe, ki mu bodo pomagali, da bo pravočasen. Dosledno ga spremljaj glede tega. Če imaš kljub vsem ukrepom s tem še vedno izzive, se obrni na »Mentorsko svetovalnico«. 

  • Kaj naj naredim, če se z mentorirancem ne ujameva dobro?

    • Obrni se na »Mentorsko svetovalnico«, kjer se bomo skupaj uskladili za nadaljnje korake. 

  • Kaj naj naredim, če želim prekiniti mentoriranje?

    • Obrni se na »Mentorsko svetovalnico«, kjer se bomo skupaj uskladili za nadaljnje korake. 

  • Na koga se lahko obrnem za pomoč pri vprašanjih, povezanih z mentorstvom?

    • Obrni se lahko na »Mentorsko svetovalnico«. 

  • Kaj je vloga in kaj ni vloga mentorja?

    • Mentorjeva vloga[1] je spodbujanje strokovnega razvoja mentoriranca, ustvarjanje priložnosti za učenje na področjih komuniciranja, kritičnega mišljenja, odgovornosti, prilagodljivosti ter timskega dela, učenje specifičnih spretnosti, postavljanje izzivov in dodeljevanje odgovornosti, dajanje konstruktivne povratne informacije (tako o močnih kot o šibkih področjih), pomagati razumeti kulturo in način dela izobraževalnih ustanov in ostalih organizacij, odgovarjati na vprašanja in biti dosegljiv za pogovor, vzpodbujati in dajati podporo, deliti informacije ter pomagati mentorirancu vzpostaviti mrežo stikov, ki jih potrebuje. 

      Mentorjeva vloga ni npr. reševanje morebitnih hudih stisk ali morebitnih posebnih psiho-fizičnih motenj mentoriranca, materialna pomoč mentorirancu ali njegovim najbližjim, druženje z mentorirancem izven mentorskih srečanj (sicer je lahko, ni pa nujno), namenjanje več časa od minimalno predvidenega (sicer je zaželeno, ni pa nujno) ipd. Za posebne primere / izzive so pristojne prav za to določene in usposobljene institucije. Če ste glede tega morda v dilemi, se obrnite na »Mentorsko svetovalnico«.

 

[1] Povzeto in prilagojeno po Wikipediji.